VPLIV PREHRANE MATERE NA PRODUKCIJO MLEKA

VPLIV PREHRANE MATERE NA PRODUKCIJO MLEKA

Objavljeno: pred 3 tedni

Kako povečati količino mleka pri dojenju in kaj narediti, če vaš otrok pri prvi vzpostavitvi dojenje potrebuje le malo dodatka in spodbude pri učenju hranjenja, vaš primarni cilj pa je nadaljevati z dojenjem? 

Nasveti za mame, ki želijo zagotoviti dovolj mleka za svojega malčka

Če ste doječa mamica in je eno izmed vaših pogostiš vprašanj, kako zagotoviti zadostno količino mleka ali kako količino mleka pri dojenju še povečati, potem je naša nova blog objava namenjena prav vam. 

Tokrat jo je posebej za nas spisala prehranska svetovalka Ana Zrimšek, v njem pa deli konkretne in praktične predloge, kako povečati količino mleka, da boste lahko zagotavljale najboljšo prehrano za vašo dojenčico ali dojenčka. Dojenje je eno najbolj naravnih in ljubečih načinov hranjenja, pogosto pa mamicam povzroča kar nekaj skrbi, dvomov ali vprašanj. 

V tokratnem zapisu boste poleg zgornjih odgovorov našle še rešitev, kaj narediti takrat, ko dojenje ne steče po pričakovanjih in željah. Saj veste, da vam Haakaa vselej krije hrbet. 

MHK011-GEN.2pump-@amy_isha_hembrow-INF-PD-TAG-03.jpg 258.21 KB
Dojenje oziroma materino mleko je v prvem letu otrokovega življenja zanj najboljša hrana, ki ima številne pozitivne vplive na zdravje. Mleko vsebuje večino snovi, kot so lipidi, beljakovine, maščobe, protitelesa, celice itd., ki so za nadaljnji otrokov razvoj nujno potrebne. Poleg tega se v mleku nahajajo tudi različna hranila.

Nekateri vitamini in minerali se v mleku nahajajo neodvisno od prehrane matere, nekateri pa le če jih v mama v svoje telo vnese v dovolj veliki količini z naborom različnih živil. Med ta hranila uvrščamo omega-3 maščobne kisline, holin, vitamine skupine B, selen in jod. Potrebe po naštetih hranilih doječa mama najlažje pokrije z rednim uživanjem mastnih morskih rib in ostale morske hrane, jajc, jeterc, perutnine, govedine, mlečnih izdelkov, semen in oreščkov, sadja in zelenjave.

Od prehrane matere pa ni odvisna le hranilna sestava mleka, ampak tudi količina mleka. Bolj kot sam nabor živil je za zagotavljanje dovoljšne proizvodnje mleka pomembno, da mama pokrije svoje energijske potrebe. Nastajanje mleka je energijsko namreč zelo potrošen proces, ki vsak dan zahteva okoli dodatnih 500 kcal. V praksi to predstavlja 1 večji obrok, kot je na primer 1 tortilja s 100g piščanjih prsi, ½ avokada, paradižnikom in rezino sira ali 2 manjša obroka, kot je na primer skodelica grškega jogurta z banana in žličko arašidovega masla. Ker produkcija mleka v telesu potek stalno, naj bodo tudi obroki redni in enakomerno razporejeni tekom celotnega dneva. Včasih se zgodi tudi, da mama začuti lakoto med nočnimi podoji - s tem ni nič narobe in prav je, da v tem primeru mama zaužije manjši obrok ne glede na uro oziroma del dneva.

Kot osnovni vir energije telesu služijo ogljikovi hidrati, zato so živila kot so izdelki iz polnozrnate moke (kruh, testenine, njoki,...), škrobnata živila (krompir, jedilne buče,...), žita (ajda, kvinoja, oves, proso), sadje in stročnice v prehrani doječe mame nujna.

BHK094_4.jpg 98.6 KB

O tem da katerokoli živilo dejansko vpliva na proizvodnjo mleka zaenkrat sicer še nimamo dovoljšnih dokazov, a kljub temu obstajajo nekatera, ki bi s tem lahko bila povezana. Oves, rž, ječmen in polenta so vir betaglukanov - naravnih sladkorjev, ki bi lahko vplivala na hormon prolaktin, ki je v telesu zadolžen za tvorbo mleka. Podoben vpliv naj bi imela tudi živila, kot so čičerika, sezam, laneno seme, tofu in mandlji, ki so vir fitoestrogenov. Za spodbujanje produkcije mleka se pogosto svetuje uporaba grškega sena v obliki čaja, začimbe ali prehranskega dopolnila. Uporaba slednjega se odsvetuje v preventivne namene, saj lahko to početje privede do navala mleka in posledično mastitisa. V tem odstavku našteta živila so sicer tudi hranilno bogata, zato so v prehrani matere dobrodošla, podatek o tem, da naj bi pozitivno vplivala na proizvodnjo mleka pa naj služi bolj kot zanimivost.

Bolj kot vključevanje specifičnih živil je namreč pomembno, da je v prehrano vključeno dovolj ogljikovih hidratov, kar je omenjeno že zgoraj in pa tudi dovolj beljakovin. Tako kot v nosečnosti tudi v obdobju dojenja potrebe po beljakovinah ostajajo višje kot sicer, zato je nujno, da so živila kot so meso, ribe in ostala morska hrana, skyr, skuta, quark, grški jogurt, jajca in jajčni beljak, tofu itd. zastopana v vsakem obroku.

Za obdobje dojenja so značilne tudi povečane potrebe po tekočini, saj je mleko v skoraj 90% sestavljeno iz vode. Nasvet “spij kozarec vode po vsakem podoju“ pravzaprav sploh ni tako slab. Poleg vode je priporočljivo tudi uživanje čajev, juh, obar, in sadaj ter zelenjave.

 

Produkcija mleka pa seveda ni odvisna le od prehrane matere, ampak v prvi vrsti predvsem od povpraševanja in ponudbe. Po domače povedano to pomeni, da pogostejši kot so podoji in več kot se otrok doji, več mleka bo proizvajalo materino telo. 

V kolikor v prvih dneh po rojstvu dojenje ne steče po željah si lahko mama pomaga s SNS črpalko, ki otroku omogoča, da se nauči pravilnega predstavljanja, dojke pa spodbuja k proizvodnji mleka. Več o sns črpalki si lahko prebereš tukaj.

 
 

 

Nazaj na vse prispevke